Načrtovanje obrokov

Pred začetkom vikenda ali pa na začetku delovnega tedna si pripravimo meni za cel teden na podlagi tega, kar imamo doma (v shrambi, hladilniku, zamrzovalniku), kar je zraslo na vrtu, kar je trenutno v sezoni in kar lahko morda naberemo v naravi. Izberemo jedi, katerih ostanke lahko porabimo za pripravo naslednjega obroka ali pa jih lahko porabimo kasneje. Primer: eno od kosil na tedenskem meniju so lahko zrezki v omaki z ajdovo kašo. To lahko naslednji dan uporabimo za pripravo okusnega zajtrka ali pa jo dodamo v solato, ki si jo privoščimo za večerjo. 

Naredimo si seznam

Preprost ukrep, s katerim ne bomo samo prihranili veliko denarja, ampak tudi zmanjšali količino zavržene hrane, je, da si pred nakupom naredimo nakupovalni listek oziroma pripravimo seznam živil, ki jih potrebujemo. Tako bomo kupili zgolj tisto, kar res potrebujemo in kar bomo do naslednje nabave porabili, prav tako pa se bomo tudi izognili nakupu živil, ki jih na koncu ne bomo porabili. V trgovinah je bolje kupiti nepakirano sadje in zelenjavo, saj lahko tako kupimo ravno toliko, kolikor potrebujemo. Če imamo v bližini kmetijo, tržnico ali trgovino, ki prodaja domače izdelke, potem živila raje kupujmo tam. Tako podpremo slovenske pridelovalce, hkrati pa dobimo tudi bolj svežo zelenjavo, ki do trgovine ni prepotovala več sto kilometrov. 

Nakupujmo brez embalaže

Načelo "nič odpadkov v kuhinji" je povezano tudi z embalažo živil. Preprost nasvet je že ta, da na tržnico ali v trgovino vedno odidemo s svojo košaro ali nakupovalno vrečko. Namesto v trgovinske plastične vrečke izdelke raje naložimo v platnene vrečke (za sadje, zelenjavo, kruh) ali plastične posode (za meso in delikatesne izdelke). V Sloveniji je tudi že kar nekaj trgovin, ki spodbujajo gibanje "zero waste" in svoje kupce spodbujajo, naj pridejo v trgovino s svojo embalažo.

Shranjevanje hrane

Tudi s shranjevanjem hrane lahko veliko pripomoremo k zmanjševanju odpadkov v kuhinji. Pravilno shranjena živila bodo dalj časa ostala sveža in okusna, hkrati pa tudi ne bomo imeli težav z nagnitimi, plesnivimi ali pokvarjenimi živili. Shranjevanje na hladnem upočasnjuje razmnoževanje bakterij, zato je treba vsa živila, ki se hitro pokvarijo, zlasti meso, mlečne izdelke, perutnino in ribe, hraniti na hladnem. 

Pri shranjevanju živil v hladilniku je dobro upoštevati različna temperaturna območja hladilnika, saj so namenjena hrambi različnih živil. 

Predal za zelenjavo: sveža zelenjava (2–3 dni), sveže jagodičevje (1–3 dni), zelišča (2–7 dni), brokoli, cvetača, zelje (tudi več tednov);

Spodnje police: salame (5–7 dni), delikatese v kosu (več kot 7 dni), sveže meso (2–5 dni), sveže ribe (24 ur);

Zgornje in srednje police: jogurti, smetane, kefirji, sladka smetana, maskarpone (odprt 2–3 dni), mehki siri (4–10 dni), trdi siri (do 2 tedna), sladice (do 3 dni);

Vrata hladilnika: jajca in maslo (4–6 tednov), namazi in polivke v tubi, kečap, gorčica (2–6 mesecev), mleko in pijače (odprte 3–5 dni).

Kadar imamo možnost kupiti večjo količino sadja ali zelenjave, vedno dobro pomislimo, kako jo bomo shranili. Iz sadja lahko skuhamo marmelado ali naredimo kompot, določene vrste pa lahko tudi zamrznemo. Iz zelenjave pa lahko denimo pripravimo domačo začimbno mešanico ter številne slane in kisle shranke, kot so paradižnikova omaka, vložene kumarice, vložena pesa ipd.

Skrbno ravnanje z ostanki 

Verjetno eden najpomembnejših vidikov kuhanja brez odpadkov je, da smotrno porabimo tudi ostanke jedi.  Hrano, ki nam ostane, lahko porabimo naslednji dan, jo nesemo v službo za malico ali pa iz nje pripravimo novo jed. Odvečne obroke hrane lahko tudi zamrznemo in jih uporabimo takrat, ko smo preveč utrujeni, da bi kaj skuhali.  Ostanke kosila skrbno pospravimo v posodice (plastične, steklene), zapremo in čim prej shranimo na hladno. 

Smotrno lahko porabimo tudi ostanke zelenjave in sadja, ki nastanejo med pripravo jedi. Govorimo o olupkih, listju in drugih delih zelenjave in tudi sadja, ki velikokrat prehitro končajo na kompostu ali – še huje – v smeteh.  Tudi takšne 'odpadke' lahko z nekaj znanja in kreativnosti porabimo v kuhinji. Iz ostankov zelenjave lahko na primer skuhamo jušno osnovo, listi cvetače in brokolija ter beti gob so odličen dodatek enolončnici, pri kuhanju juhe lahko uporabimo tudi brokolijevo steblo, iz olupkov limone in pomaranč pa lahko celo naredimo domače čistilo ali pršilo proti klopom.