Koruzni škrob (gustin)
Zgoščevanje jedi s koruznim škrobom oziroma gustinom je zelo podobno zgoščevanju z moko, le da so količine malce drugačne. Za skodelico srednje goste omake potrebujemo 1 žlico koruznega škroba, ki ga gladko razmešamo z eno žlico hladne vode. Zmes nato vmešamo v vročo omako, ki jo kuhamo na srednji temperaturi še toliko časa, da se primerno zgosti. Ko se škrob pomeša s tekočino in segreje, postane želatinast in gost. Zaradi prozorne obarvanosti je odličen za zgoščevanje bistrih ter svetlih omak.
Zelenjava
Uporaba zelenjave je verjetno eden najbolj zdravih, priljubljenih in preprostih načinov zgoščevanja omak. Najpogosteje uporabljamo drobno sesekljano ali na večje kose narezano čebulo, ki jo najprej malo popražimo, nato pa zalijemo s tekočino in kuhamo toliko časa, da skoraj povsem razpade.
Priljubljen način zgoščevanja omak je tudi uporaba naribane zelenjave, kot je na primer naribano korenje, bučka ali krompir. Naribano zelenjavo lahko na hitro popražimo ali pa jo preprosto samo vmešamo v omako, ki se že kuha.
Za zgoščevanje lahko uporabimo tudi dušeno ali kuhano zelenjavo, a moramo biti pazljivi, katere vrste zelenjavo bomo uporabili. Vsaka zelenjava vsekakor ne sodi v vsako jed. Ko smo izbrali pravo kombinacijo, zelenjavo podušimo ali skuhamo, pretlačimo in nato uporabimo za zgoščevanje omak.
Moka iz konjaka, lanena semena, indijski trpotec
Med bolj zdravimi živili, ki jih lahko uporabljamo za zgoščevanje, so moka iz konjaka, mleta lanena semena in indijski trpotec. Moka iz konjaka je čisto brez okusa in vonja, uporaba pa je hitra in preprosta, saj jo zgolj zmešamo s soljo in malo hladne vode ter nato vmešamo v jed, ki jo želimo zgostiti. Podobno se uporabljajo tudi zmleta lanena semena in indijski trpotec, a je potrebno vedeti, da obe živili v stiku s tekočino tvorita želatinasto snov, zaradi česar bo imela omaka morda nekoliko želatinast videz.
Legir
Legir je mešanica sladke ali kisle smetane in rumenjaka. Z legiranjem velikokrat zgostimo in hkrati tudi izboljšamo kakšne bolj žametne omake, zmes pa v jed vmešamo šele takrat, ko ne vre več, saj se lahko zaradi previsoke temperature legir sesiri.
Drobtinice in kosmiči
Hiter način zgoščevanja je tudi uporaba drobtinic in zmletih kosmičev. Oboje lahko v jed vmešamo šele proti koncu kuhanja ter pri tem tudi bistveno ne vplivamo na končni okus jedi.
Dolgotrajno kuhanje oziroma reduciranje
Medtem ko omaka rahlo vre, iz nje izhlapeva voda in zato se gosti brez dodajanja sestavin. Skoncentrira se tudi okus, kar je lahko zaželeno pri nekaterih jedeh. Metoda dolgotrajnega kuhanja oziroma reduciranja vsekakor ni priporočljiva pri omakah, ki vsebujejo veliko soli (npr. pri sojini omaki).
