Lazanja velja za zelo preprosto kmečko jed, ki so jo italijanske none pripravile kar med vsemi opravki in brez veliko skrbi. Kljub temu, da obstajajo raznorazni novodobni recepti, v katerih se vse kuha oziroma duši po določenih postopkih, gre pri pripravi lazanje v osnovi zgolj za to, da med plasti testenin damo poljuben nadev in potem vse skupaj spečemo v pečici. Jed navadno pripravljamo z mesom, a je zdaj, ko imamo obilje sezonske zelenjave, skoraj greh, da ne naredimo čudovite brezmesne lazanje. Recept je preprost in hiter, priprava nadeva pa je odvisna od založenosti vašega hladilnika oziroma vrta.
Vso zelenjavo očistimo in narežemo na kockice oziroma trakove. Pri tem ne rabimo biti posebej natančni.
V večjo ponev vlijemo olje in ko se malo segreje, v ponev stresemo narezano zelenjavo. Dušimo, da zelenjava oveni in se malo zmehča. K zelenjavi dodamo pločevinko pelatov in prilijemo deciliter vode, saj mora biti omaka sočna. Solimo, popramo in počasi dušimo približno 10 minut. Omako odstavimo in pustimo, da se malo ohladi.
Med kuhanjem zelenjavne omake pripravimo bešamel. V posodi razpustimo žlico masla in po segreti maščobi potrosimo moko. Pražimo, dokler moka malo ne porjavi. Postopoma prilijemo mleko, solimo in popramo ter dodamo žličko muškatnega oreščka. Dobro razmešamo z metlico, da je omaka brez grudic. Pokuhamo, da se omaka nekoliko zgosti. Omako odstavimo, dodamo eno jajce in vse skupaj dobro premešamo. Omaka mora ostati precej redka.
V pekač (velikosti približno 20 x 30 centimetrov) najprej dodamo dve zajemalki bešamela in ga enakomerno razmažemo, da je dno pokrito. Na bešamel položimo liste za lazanjo, ki jih predhodno po potrebi obrežemo, da so prilagojeni meri pekača. Liste predhodno ne kuhamo, saj smo z namenom naredili bolj redek bešamel in sočno omako, da se bodo med peko v pečici napili vseh sokov in imeli posledično tudi več okusa.
Na liste damo malo bešamela in nato še nekaj žlic zelenjavne omake. Po vrhu potresemo malo parmezana in nadrobimo mozzarello. Postopek ponavljamo, dokler ne porabimo vseh sestavin.
Zadnja plast naj bodo listi za lazanjo, ki jih bogato premažemo z bešamelom ter potresemo s parmezanom in mozzarello. Naj vas ne skrbi, če bo videti, kot da da vse 'plava' v omaki in da je lazanja videti preveč 'mokra'. Med peko bodo testenine vpile odvečno tekočino. Ko lazanjo sestavimo, takrat prižgemo pečico na 200 stopinj Celzija. Medtem ko čakamo, da se pečica segreje, bodo testenine že vpile nekaj tekočine.
Lazanjo pečemo v ogreti pečici približno 45 minut. Ko je pečena, jo pustimo 15 minut počivati v pekaču, nato pa lazanjo razrežemo na kose in jo postrežemo okrašeno s koščki mozzarelle, svežim paradižnikom in listi bazilike.
Če imate možnost, kupite sveže testenine za lazanjo. Najdete jih v hladilniku nekaterih bolje založenih trgovin.
Zelenjavno omako lahko pripravite tudi zgolj iz ene zelenjave ali pa uporabite tisto, ki jo imate pri roki.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 1112.61 KJ | 2628.93 KJ | 13.3 % | 31.42 % |
265.92 kCal | 628.33 kCal | 13.3 % | 31.42 % | |
Beljakovine | 14.11 g | 33.33 g | 28.22 % | 66.66 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 30.47 g 0.85 g | 72 g 2 g | 11.29 % | 26.67 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 8.68 g 4.87 g | 20.5 g 11.5 g | 12.4 % 24.35 % | 29.29 % 57.5 % |
Vlaknine | 1.34 g | 3.17 g | 5.36 % | 12.68 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0.63 mg | 1.5 mg | ||
Magnezij | 33.72 mg | 79.67 mg | ||
Kalij | 199.41 mg | 471.17 mg | ||
Kalcij | 248.15 mg | 586.33 mg | ||
Fosfor | 240.95 mg | 569.33 mg | ||
Cink | 1.06 mg | 2.5 mg | ||
Selen | 29.13 mg | 68.83 mg | ||
Vitamin A | 467.87 iu | 1105.5 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 2.54 mg | 6 mg | ||
Vitamin D | 0.07 mg | 0.17 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).