okusno.je
Kobariški štruklji

Po poteh znanih jedi

Tradicionalna slovenska jed iz preprostih domačih sestavin

V Kobaridu ne gre brez štrukljev, in to seveda kobariških, ki predstavljajo ikono lokalne gastronomije. Njihova posebnost pa je podpis, odtis prsta.

N. M.
12. 11. 2019 10.49

»V dolini Soče sta dva štruklja, ki sta si podobna – bovški kraf in kobariški štrukelj. Oba imata dolgo tradicijo in sta narejena iz enakega testa, le z drugim nadevom. Bovški kraf je polnjen s suhimi tepkami, pri kobariškem pa je osnova polnila oreh,« pripoveduje Peter Domevšček iz Društva Samooskrba Kobarid. Ob orehih, pa so v kobariškem štruklju še rozine in drobtine.

Kobariške štruklje so ljudje nekoč jedli ob dogodkih, ki so jih povezovali. Pripravljali so jih na dva načina, kot sladico in kdaj tudi kot glavno jed, pojasnjuje sogovornik. »Omenjeno je, da so delali tudi večje od klasičnih kobariških štrukljev, jim dodajali skuto, te pa so postregli ob kislem zelju. Skuhane kobariške štruklje so nosili koscem

Ženske so hrano poleti v senožeti nosile v pletenih koših ali košarah. V času košnje niso imele veliko časa za kuhanje, saj so pomagale pri zunanjih opravilih in zato so pripravljale jedi, ki niso zahtevale veliko dela. V tem času je bil tako vsakodnevni obrok polenta z različnimi zabelami. Pogosto pa so jedli tudi sir, radič, fižol in jajca v solati, skuto, sirovo juho, klobase, koruzni kruh in drugo. Kasneje so ženske in otroci koscem nosile tudi mineštro, ješprenj, pašto in žličnike, zabeljene z ocvirki. Zaključek košnje pa so pospremili štruklji, sta v knjigi Jedi na Kobariškem zapisali Marija Benko in Božica Špolad Žuber. Kobariški štruklji pa niso bili le malica za kosce, temveč so spremljali tudi praznike.

Nekoč krepčilni prigrizek med poletno košnjo in sladica za praznike je kobariški štrukelj v današnjem času postal eden od glavnih protagonistov jedi iz Posočja.
Nekoč krepčilni prigrizek med poletno košnjo in sladica za praznike je kobariški štrukelj v današnjem času postal eden od glavnih protagonistov jedi iz Posočja. FOTO: Sandi Rutar, arhiv TDS
Sladica narejena iz srca

Kot pravi Peter Domevšček, je bilo znanje o kulinariki nekdaj skromno, temu primeren pa je tudi kobariški štrukelj, ki ni »velika znanost, je pa narejena iz srca in za posebne priložnosti.« Danes je to »sladica, ki jo spremlja spoštovanje. Čuti se, da prihaja iz tradicionalnega okolja. Ko ješ kobariške štruklje, se zavedaš, da je to jed, ki ima ozadje.« Kobariški štrukelj je v današnjem času osrednja ikona kobariške gastronomije. Velja namreč, da ga vsaka »gospodinja«, kot uporabljajo dikcijo, pripravi nekoliko po svoje, čeprav so recept v sodobnosti na podlagi njegovih številnih različic tudi poenotili in zapisali, še pojasnjuje sogovornik. Eden je naveden v zbirki receptov Jedi iz Zgornjega Posočja, ki sta jo uredila Peter Domevšček in Tatjana Šalej Faletič. V knjigi so uporabili recepte svojih babic, ki jo jih zbirali po celotnem območju Zgornjega Posočja. Te so nekoliko dodelali, predelali in dopolnili. Jedem so namreč želeli vdahniti nekoliko sodobnega časa in kompleksnosti, a ohraniti njihovo tipičnost, kot so zapisali v uvodu v kuharico. Je pa recept za kobariške štruklje med drugim objavljen tudi na spletni strani javnega zavoda turizem Dolina Soče.


KOBARIŠKI ŠTRUKLJI (vir: javni zavod turizem Dolina Soče)

BULJA (za 20 štrukljev): 340 g mletih orehov, 600 g sladkorja, 34 g rozin, 34 g masla, 70 g drobtin, 96 g mleka, zmešanega z rumom
► Velikost bulje: dolžina – 5,5 cm in širina – 2,8 cm

TESTO (za 20 štrukljev; en štrukelj je 42 g): 416 g moke, 1,6 g soli, 8 g olja, 414 g vode
► Velikost štruklja: dolžina – 8 cm, širina – 4 cm in višina – 4,2 cm

Moko poparimo z vrelim slanim kropom, ki mu po želji dodamo žlico ali dve olja. Sestavine najprej premešamo s kuhalnico, ko pa se testo malo ohladi, ga dobro pregnetemo z rokami. Naredimo svaljek in ga razrežemo na enake koščke, ki jih z roko sploščimo, da dobimo krogce, na katere polagamo nadev, oblikovan v svaljke. Lahko nadevamo tudi z žličko, če nam je lažje. Z dobro pomokanimi rokami štruklje tesno pritisnemo skupaj in zapremo v polkrog oz. naborek. Na sredino s prstom vtisnemo jamico, da dobimo značilno obliko.

Štruklje kuhamo v vrelem slanem kropu približno 10 minut oz. dokler ne splavajo do vrha. Voda ne sme močno vreti. Posodo vmes večkrat rahlo pretresemo.

Kuhane štruklje dobro odcedimo ter jih zabelimo s stopljenim maslom, na katerem smo zarumenili drobtinice. Štruklje na koncu potresemo s kristalnim sladkorjem, lahko tudi z mletimi orehi.


Kobariški štruklji so narejeni ročno, iz nekvašenega testa in so majhni. Njihova značilnost je postal podpis, odtis prsta na sredini. Čeprav se najdejo tudi takšni, ki pravijo, da odtis nima kakšnega poetičnega pomena, zgolj funkcijskega, saj se na ta način štruklji enakomerno skuhajo. Luknjica na sredini preprečuje, da bi bili na sredini zaradi polnila zelo debeli, ob koncih pa tanki. S prstnim odtisom, podpisom, kot mu pravijo in ki mu daje prepoznavno obliko, pa se tako vse bolj porazdeli, s čimer pa sladica nosi svojo identiteto tudi na tej ravni.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.


Od malice na travniki do krožnika restavracije 

Kobariški štrukelj je skozi svoj dolg obstoj prehodil različne socialno-kulturne kontekste. Nekoč kot krepčilni prigrizek med poletno košnjo in sladica za praznike je v današnjem času postal eden od glavnih protagonistov jedi iz Posočja, s katerimi se ti kraji predstavljajo tako domačim kot tujim obiskovalcem. V ponujanju izvornega, lokalnega in tradicionalnega, je kobariški štrukelj postal neizbežen del jedilnika gostiln različnih ravni, od tradicionalnih do bolj kreativnih.



Vir: www.kobarid.si/stara/smaragdniodsev.pdf, www.etnoinfolab.org/, www.soca-valley.com/sl/dolina-soce/kulinarika/tradicionalne-jedi/

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Sorodni članki

Tako se pripravi prava prekmurska gibanica

V kulinaričnem smislu ob omembi besede Prekmurje verjetno večina najprej pomisli na prekmursko gibanico – tradicionalno pogačo z zaščitenim poreklom, ki ne sme manjkati na nobeni pravi prekmurski zabavi. Čeprav obstaja ogromno različic ter priredb te najbolj prepoznavne jedi prekmurske kulinarike, so pravila za njeno pripravo, odkar jo je zaščitilo Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, točno določena.

Po poteh znanih jedi
Tako se pripravi prava prekmurska gibanica
Slovenska narodna jed, kot jo pripravijo na Dolenjskem

Štruklji so ena najbolj poznanih in priljubljenih starih slovenskih narodnih jedi. Odlični so kot samostojna jed, priloga ali sladica, uporabljajo pa se tudi kot dodatek juhi. Za njihovo pripravo poznamo skorajda nešteto receptov, med najbolj priljubljenimi pa so zagotovo skutini oziroma sirovi štruklji, kot jim marsikdo rad reče. Njihovo pripravo so nam pokazale članice Društva kmečkih žena Žužemberk.

Slovenska
Slovenska narodna jed, kot jo pripravijo na Dolenjskem
Prekmurski kruh, brez katerega ne mine nobeno slavje

V hladnih dneh ob obisku Pomurja srca gostov tradicionalnih domačij ogreje krušna peč, ki je v številnih družinah še danes izjemnega pomena, saj velja za kraj, kjer nastajajo okusne jedi izpod rok pridnih gospodinj. Med najbolj tipične in znane domače izdelke iz peči zagotovo sodi tudi vrtanek, ki se lahko pohvali z bogato in izjemno pestro zgodovino.

Slovenska
Prekmurski kruh, brez katerega ne mine nobeno slavje
Pregrešno dobra slovenska jed

Štruklji poleg potice sodijo med najbolj znane tradicionalne slovenske jedi. Lahko so priloga, samostojna jed ali sladica. Poznamo vlečene, pečene, kuhane ... tokrat pa so nam v Društvu podeželskih žena Ilirska Bistrica pripravili kvašene štruklje, ki so "znamenitost" na Primorskem.

Slovenska
Pregrešno dobra slovenska jed
Tako se pravilno pripravi dunajski zrezek!

V nemško govorečem prostoru je skorajda ni gostilne ali restavracije, v kateri na meniju ne bi našli znamenitega dunajskega zrezka. Skozi stoletja je tanek, v maščobi ocvrt paniran zrezek iz teletine postal priljubljena jed vseh generacij. Sodi med najbolj znane specialitete dunajske kuhinje, čeprav naj bi v resnici izhajal iz Italije. In ne, svinjskemu ocvrtemu zrezku ne smete reči ''dunaj'c'', vas bodo podučili Avstrijci.

Po poteh znanih jedi
Tako se pravilno pripravi dunajski zrezek!
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
ISSN 2630-1679 © 2024, Okusno.je, Vse pravice pridržane Verzija: 657