Krompirjevi juhi na Primorskem rečejo tudi: »Krompir na župi,« pripoveduje Ivanka Smrdelj iz Društva podeželskih žena Ilirska Bistrica. Nekdaj so jo v času del nosili na polja ali pa so jo pridne gospodinje postregle za večerjo. Tokrat pa je po priljubljeni kmečki jedi zadišalo v domači kuhinji Društva, kjer so nam pripravili krompirjevo juho z jetrnico.
Klobasa jetrnica je brkinska posebnost, narejena pa je iz malo mesa, jeter, pljuč, srčkov in špeha. Kot nam je zatrdila gospa Smrdelj, je juha s klobaso dovolj bogata, da jo lahko postrežemo tudi kot glavno jed s kosom kruha, še zlasti primerna pa je za zimske dni. Prilagamo recept, da se boste s »krompirjevo juho po ilirsko« lahko ogreli tudi doma, postopek priprave pa preverite v zgornjem video posnetku.
V Društvu kmečkih žena Ilirska Bistrica so nam zaupali tudi recept za nebeško dobre kvašene orehove štruklje. TUKAJ je recept in video postopek priprave!
KROMPIR NA "ŽUPI" Z JETRNICO
Sestavine:
1 kg krompirja
1 velika čebula
malo peteršilja
žlica svinjske masti
paradižnikova mezga
strok česna
sol, poper, majaron, lovorov list, malo svežega peteršilja
1 jetrnica (jetrna klobasa)
Na svinjski masti prepražimo sesekljano čebulo. Dodamo sesekljan česen, na kolobarje narezano klobaso in olupljen ter na kocke narezan krompir. Vse skupaj še nekaj časa pražimo (toliko, da se krompir na pol zmehča), potem pa sestavine zalijemo z vodo. Dodamo vse začimbe in solimo. Juho kuhamo še 40 minut.
Na koncu dodamo še paradižnikovo mezgo in po potrebi tudi prežganje (na stopljeni maščobi popražena moka), da bo juha bolj gosta.
► Nasvet: Namesto jetrnice lahko uporabite tudi kakšno drugo klobaso.
Krompirjeva juha je tradicionalna kmečka jed, ki se tudi v današnjem času pogosto znajde na naših krožnikih, saj je priprava hitra in enostavna. Tokrat pa so nam v Društvu podeželskih žena Ilirska Bistrica predstavili krompirjevo juho z jetrnico, ki je posebnost njihovega kraja. Bogata jed na žlico je odlična samostojna jed, ki nas bo prijetno pogrela v hladnih dneh.
Sorodni članki
Štruklji poleg potice sodijo med najbolj znane tradicionalne slovenske jedi. Lahko so priloga, samostojna jed ali sladica. Poznamo vlečene, pečene, kuhane ... tokrat pa so nam v Društvu podeželskih žena Ilirska Bistrica pripravili kvašene štruklje, ki so "znamenitost" na Primorskem.
Prekmurski bograč je na prvi pogled zelo preprosta jed. A temu ni čisto tako: priprava je dolgotrajna in zahteva ogromno potrpežljivosti. Prekmurci radi povedo, da ima skoraj vsaka gospodinja svojo različico priprave te okusne jedi na žlico, prav tako naj bi ji domala vsaka dodala kakšno povsem svojo skrivno sestavino. Ker bograč to svobodo pač omogoča. O tem, kateri je potem na koncu najboljši, odločajo bodisi sodniki na tekmovanjih, bodisi jedci, ki pridno praznijo kotel, v katerem je pripravljen.
V nemško govorečem prostoru je skorajda ni gostilne ali restavracije, v kateri na meniju ne bi našli znamenitega dunajskega zrezka. Skozi stoletja je tanek, v maščobi ocvrt paniran zrezek iz teletine postal priljubljena jed vseh generacij. Sodi med najbolj znane specialitete dunajske kuhinje, čeprav naj bi v resnici izhajal iz Italije. In ne, svinjskemu ocvrtemu zrezku ne smete reči ''dunaj'c'', vas bodo podučili Avstrijci.
Bujta repa, priljubljena prekmurska narodna jed, se tradicionalno pripravlja v času kolin, torej pozno jeseni oziroma takrat, ko se zunaj shladi. Od tod tudi ime, saj "bujiti" v prekmurščini pomeni "ubiti". Za pripravo potrebujemo preposte domače sestavine, kot so svinjske kosti, kisla repa in prosena kaša, poznavalci pa pravijo, da je jed najboljša, ko je vsaj enkrat pogreta. O tem se lahko prepričate kar sami, v pomoč pri pripravi pa naj vam služi spodnji recept.
Rahla, mehka in omamno dišeča – taka je prava belokranjska pogača, ki jo vedno postrežemo toplo in je nikoli ne režemo, temveč lomimo oziroma trgamo po poševno zarezanih črtah. Gre za tradicionalen slovenski proizvod, ki od leta 2001 dalje sodi med zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila z označbo tradicionalnega ugleda. Nekoč so jo pekli predvsem v vinorodnih okoliših, saj se odlično poda k vinu in mesnim jedem, danes pa si jo lahko privoščimo praktično kjerkoli in kadarkoli. Rabimo samo malo moke, kvasa in vode ter ščepec izbranih začimb. In zabava se lahko začne!
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste juho presolili? Ali da ste skuhali premastno juho? Ponesrečenih juh vam ni treba vedno zavreči, saj si lahko v nekaterih primerih pomagate s koristnimi kuharskimi nasveti, s katerimi se da popraviti marsikatero napako.
Sorodni recepti
Ni boljšega!
Da so še bolj okusni in hrustljavi, smo jim dodali rumenjake, spekli pa smo jih kar v pečici.
Odlično suho pecivo za praznovanja, zabave in popestritev praznikov.
Tradicionalna jed slovenske kuhinje.
Stara slovenska jed, ki je priljubljena tudi danes.
Priljubljena slovenska enolončnica iz ješprenja, zelenjave in prekajenega mesa.