okusno.je
Ogirinalna različica 'peréca' je veliko manjša od vrtanka in značilna predvsem za madžarsko govoreče dele Prekmurja.

Slovenska

Prekmurski kruh, brez katerega ne mine nobeno slavje

V hladnih dneh ob obisku Pomurja srca gostov tradicionalnih domačij ogreje krušna peč, ki je v številnih družinah še danes izjemnega pomena, saj velja za kraj, kjer nastajajo okusne jedi izpod rok pridnih gospodinj. Med najbolj tipične in znane domače izdelke iz peči zagotovo sodi tudi vrtanek, ki se lahko pohvali z bogato in izjemno pestro zgodovino.

Ma.K.
30. 10. 2018 14.22

Če se prebivalci drugih delov Slovenije zjutraj odpravijo v trgovino po hleb kruha, gredo Prekmurci skoraj zagotovo po kolač vrtanka ali pereca. Brez skrbi, tudi to je kruh, le da je njegova priprava nekoliko bolj zapletena, posledično pa je končni izdelek tudi vizualno precej atraktiven. V starih časih so ga uporabljali za izkazovanje ljubezni, danes pa ga pripravljajo predvsem v prazničnem času in ga podarijo tudi kot darilo. Z njim pogosto postrežejo na gostijah, javnih prireditvah, pogostitvah in drugih prazničnih dneh.

Vrtanek ali 'vrtanik' (recept zanj lahko najdete TUKAJ), okrogel spleten kruh, narejen iz pšenične moke, je nekoč veljal za obredni simbol, danes pa je nepogrešljiva jed na mizah prekmurskih družin. V nekaterih delih Goričkega mu pravijo tudi 'peréc', čeprav je originalna različica 'peréca' veliko manjša in značilna predvsem za madžarsko govoreče dele Prekmurja. Tradicionalni pleteni vrtanek, ali tudi vrtanik, odlikuje izdelovalska spretnost, ki nedvomno sodi med etnološke posebnosti. Lahko je gladek ali pleten iz dveh, treh ali štirih svaljkov oziroma pramenov testa v kito, ki se zaključi v obliki venca.
Ogirinalna različica 'peréca' je veliko manjša od vrtanka in značilna predvsem za madžarsko govoreče dele Prekmurja.
Ogirinalna različica 'peréca' je veliko manjša od vrtanka in značilna predvsem za madžarsko govoreče dele Prekmurja. FOTO: iStockphoto
Vrtanek je simbol ljubezni

Zgodovinski viri pravijo, da človeštvo pozna kruh že več kot pet tisoč let in predstavlja simbol našega preživetja. V slovenskem prostoru, še posebej v Pomurju, je imel kruh vselej posebno mesto, saj je veljal za predmet posebnega spoštovanja, simbol blaginje, vsakdanjih in prazničnih ritualov. Zlasti med kmečkim življenjem se nanj nanašajo številne stalne navade in verovanja, kar dokazuje njegov izjemen pomen. Nekoč so pravili, da se prvega spečenega hlebca ne sme rezati, ker bi sicer vsi nadaljnji hlebci imeli pretrde skorje.

Funkcija kruha je v največji meri skozi zgodovino prav praznična. Srečamo ga kot sestavni del obredov od rojstva pa do smrti. V svetu stare, predkrščanske vere, hlebec sam po sebi simbolizira sonce. V starih obredjih je kruh stalnica, ki simbolizira tudi obilje in rodovitnost. Že v virih iz 12. stoletja, ko so v čast starodavnih bogov izvajali različna obredja rodovitnosti ali povezana z vedeževanjem, srečamo krušne hlebce in pogače. Ljudje so verjeli v čarobnost kruha. Zanje je pomenil svetost in merilo vsega dobrega. Pomeni preživetje, pomeni življenje. Zato poznamo mnogo rekov, ki poudarjajo pomembnost kruha kot npr.: priti do kruha, biti kruha sit, kruh je božji dar itn.

Preberite še: Stara prekmurska jed, ki se pripravi za 1. novembra

A prekmurski kruh je bil zaradi pomanjkanja in revščine nekoč zelo slab, saj so ga pripravljali iz vsega, kar je zraslo: ovsa, koruze, ajde, ječmena, v slabših letinah tudi iz lanene glavine in koruznih storžev. Pšenico in rž so, tudi če so ju pridelali, raje prodali, da so si lahko kupili obleko in plačali dajatve državi. V času dobre letine ter v poznejših letih so si ljudje že lahko privoščili kvalitetnejšo moko, zato so začeli kruh pripravljati tudi iz mešanice ržene in bele moke, šele v 20. stoletju pa srečamo tudi prvi povsem beli kruh, ki je v Prekmurju dobil ime vrtanek.

Pripravite si lahko tudi kopico drugih prekmurskih dobrot:
bujta repa
prekmurska gibanica
bograč
krompirjev langaš

Vrtanek (tudi vrtanj) je značilen obredni kruh, ki je najbolj razširjen v Prekmurju, poznajo pa ga tudi v Beli krajini in ponekod na Dolenjskem. V protestantskem vizitacijskem zapisniku iz leta 1627 piše, da so župljani darovali predikatorju ob krstu in poroki tudi okrogel kruh iz pšenice, imenovan vrtanik. Podobno opisuje to vrsto obrednega kruha tudi vizitacijski zapisnik iz leta 1698, in sicer kot torto panis, kar v latinščini pomeni okrogel zavit oziroma spleten kruh. Oblika gladkega ali pletenega okroglega pšeničnega vrtanka je arhaična. Vrtanik v preteklosti ni bil vsakdanja jed, saj so ga pekli le ob praznikih, družinskih slovesnostih in ob večjih kmečkih opravilih. Pogosto je bil samostojna jed, kot pogača ali namazan z mastjo ali zaseko.

Kako se pripravi pravi prekmurski vrtanek, si preberite v nadaljevanju članka.
Čeprav predstavlja eno prastarih znamenj boga, to je krog s piko, pa je v Prekmurju dobil svojo vlogo, ki je simbolno povezana z izkazovanjem ljubezni in naj bi imel prav zaradi te oblike določene erotične pomene. Dekleta so zato podarjala vrtanke koscem, namreč čim več je kosec pokosil, tem več vrtankov je dobil. Pekli so jih tudi za zaključek večjih skupnih kmečkih opravil, ki so se po pravilu zaključila z zabavo in pogosto tudi s sklepanjem ljubezenskih vezi. Brez vrtankov niso minile niti koline niti razna družinska slavja. Tako je vrtanik kot spremljevalec vseh pomembnih opravil in življenjskih dogodkov postal obredni kruh, izredno priljubljen pa je bil tudi kot darilo.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
Izrednega pomena tudi na poročnih slavjih

Vrtanke so delili po ličkanju koruze, pekli so jih ob kolinah, porokah in drugih praznovanjih. Bili so značilna vrsta kruha ob zaroki in ob povabilih na poroko. Veljalo je tudi posebno pravilo, ko je šel ženin po nevesto: ta ga je morala gledati skozi vrtanek in ga opaziti prej, kot je on opazil njo, saj bo le tako imela nekaj moči nad njim. Na poročno gostijo je botra ali teta prinesla vrtanek kot darilo ženinu in nevesti ter jima s tem prinesla želje po lepi prihodnosti.

Danes je vrtanek splošno darilo in vrsta prazničnega kruha. Pogosto postrežejo z njim tudi na najrazličnejših javnih prireditvah, pogostitvah in sprejemih. Gladek vrtanek naredijo tako, da zamesijo testo in ga oblikujejo v hlebec. Ko ta vzhaja, naredijo v sredini hlebca luknjo, sklenejo skoznjo roki in vrtijo testo toliko časa, da dobijo lep, gladko oblikovan kolač. Bolj značilna je seveda pletena oblika vrtanka. Vrtanke pred peko nekateri potresejo tudi s koruzno moko, obvezno pa jih premažejo s stepenim jajcem. Na Goričkem so jih nekoč premazali z lanenim oljem in potresli z bučnimi in drugimi semeni.

Preberite še: Kruh, ki prinaša srečo v zakonu

Kako pripraviti pravi prekmurski vrtanek?

Tradicionalno se vrtanek pripravlja v krušni peči, a ker večina ljudi tega bogastva nima (več), je priprava mogoča tudi v navadni pečici. Prekmurske gospodinje znajo povedati, da je segrevanje oziroma kurjenje kmečke peči za pripravo različnih vrst kruha prava umetnost in da je potrebno za vsako vrsto kruha, ki ga želite pripraviti, izbrati drugačno vrsto drv, različna je tudi dolžina segrevanja in pa sama priprava peči. Najbolje je baje uporabiti bukova drva, ki naj bi dajala najboljšo toploto. Seveda pa je treba vedeti, koliko jih je treba zakuriti, da bo nastalo dovolj žerjavice in se bo peč optimalno segrela. Žerjavico je potrebno poravnati po celotni peči in počakati, da ogenj zamre. Nato je treba del te žerjavice z železno grebljo odstraniti v železno vedro, ostanek pa spraviti na kup na notranjo stran pred vrata peči, da ščiti toploto v peči. Z omelom, na katerem je privezana mokra krpa, je treba nato peč počistiti in tako je pripravljena za peko.

krušna peč
krušna peč FOTO: Profimedia
A ker večina slovenskih gospodinj nima na voljo krušne peči, se osredotočimo raje na pripravo vrtankov v kuhinjski pečici:

V večjo skledo presejemo gladko belo moko (okrog 500 gramov za en kolač), naredimo v sredini jamico, vanjo nadrobimo  kvas in dodamo sladkor ter prilijemo toplo mleko. Z vilico nežno malo premešamo in pustimo stati par minut, da kvas naredi svoje. Nato dodamo mleko, sladkor in maslo ter zamesimo testo. Masti ne razpuščamo, temveč jo nekaj časa pustimo na sobni temperaturi, prav tako tudi jajca. Testo nato mesimo tako dolgo, dokler se popolnoma ne loči od rok in sklede in postane kompaktno. Potem ga pokrijemo s krpo in pustimo vzhajati na toplem toliko časa, da se prostornina testa podvoji (približno eno uro).

Vzhajano testo nato zvrnemo na pomokano delovno površino in ga še enkrat dobro pregnetemo in razdelimo na tri dele. Vsak del posebej rahlo pregnetite in z dlanmi oblikujemo v približno 70 cm dolge svaljke, iz katerih nato spletemo kito, tako da zunanji svaljek izmenično dajemo v sredino. Ko je pletenica spletena, jo je treba samo še povezati v venček, kar naredimo s povezovanjem koncev obeh strani svaljkov. Nič hudega, če pri tem nismo preveč spretni in natančni – pomembno je, da se vsi krajci testa na koncu držijo skupaj in da je vrtanek oblikovan v venček.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
Vrtanek nato damo vzhajati na leseno desko ali na pekač, obložen s peki papirjem. Če bi želeli vrtanek speči v krušni peči, bi morali ogenj v njej zakuriti med prvim vzhajanjem testa, pečico pa lahko vključimo šele med drugim vzhajanjem (ki traja približno 30 minut) in sicer na 180 stopinj Celzija. Nato v skledico ubijemo jajce, ga razžvrkljamo in z njim previdno premažemo ponovno vzhajan vrtanek in ga približno eno uro pečemo v ogreti pečici. Čas peke je sicer odvisen od vrste pečice, pomembno je, da ima na koncu zlato rumeno hrustljavo skorjico ter mehko sredico.

Okusne e-novice

Si že prijavljen na vse naše e-novice?
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Sorodni članki

Stara prekmurska jed, ki se pripravi za 1. november

Repnjača oziroma beliši je stara prekmurska ljudska jed, značilna predvsem za jesenski čas, ko je v sezoni bela repa. Nekdaj so jo ženske pekle okrog 1. novembra in jo postregle kot glavno jed, danes pa je bolj poznana kot posladek po kosilu. V želji, da jed ne bi utonila v pozabo, vam predstavljamo recept, kateremu je priložen tudi video postopek priprave te preproste prekmurske jedi.

Slovenska
Stara prekmurska jed, ki se pripravi za 1. november
Hitro pripravljena jed božanskega okusa, ki jo pozna ves svet

Govedina Stroganov (ali Stroganoff) na prvi pogled ni nič drugega kot na trakove narezana govedina z gobami v omaki. Toda v resnici je veliko več kot to: nekoč je veljala za prestižno jed visokih slojev prebivalstva, v njej pa se prepletata rusko poreklo in francosko kuharsko znanje. Njeni začetki segajo v 18. stoletje, pohvali pa se lahko z izredno zanimivo 'življenjsko' zgodbo.

Kuhinje
Hitro pripravljena jed božanskega okusa, ki jo pozna ves svet
Sedem jedi, ki jih moramo poskusiti ob obisku Budimpešte

Budimpešta že nekaj let velja za izredno priljubljeno turistično destinacijo - tudi med Slovenci, saj je slovi po raznoliki kulturni dediščini in bogati kulinariki, poleg tega pa je tudi hitro in enostavno dostopna tako po avtocesti kot po železniških tirih. Ko govorimo o madžarski kuhinji najbrž ne bomo mogli mimo rdeče paprike in golaža, za sladico pa se bo prav gotovo prilegla rezina doboš torte. A da ne boste ostali samo pri golažu, smo za vas pripravili seznam sedmih jedi, ki jih je med obiskom Budimpešte resnično vredno poskusiti.

Kuhinje
Sedem jedi, ki jih moramo poskusiti ob obisku Budimpešte
Znamenita jabolčna sladica, ki je nastala po nesreči

Pečena jabolka, karamela in krhko testo… To so besede, ki označujejo pito Tatin oziroma tarte Tatin, kot se sladica originalno imenuje. V osnovi je precej podobna klasični jabolčni piti, s to razliko, da se peče obratno - jabolka spodaj, testo zgoraj. Učinka na maslu in sladkorju karameliziranih jabolk najbrž ni potrebno podrobno razlagati. A najbolj zanimivo pri tej sladici je, da naj bi nastala po nesreči. Karkoli je že šlo narobe tisti dan okrog leta 1880 v hotelu Tatin - rezultat je bil fantastičen – in še danes je pita Tatin ena najbolj prepoznavnih francoskih slaščic, ki jih strežejo tudi v najbolj prestižnih restavracijah.

Kuhinje
Znamenita jabolčna sladica, ki je nastala po nesreči
Pregrešno dobra slovenska jed

Štruklji poleg potice sodijo med najbolj znane tradicionalne slovenske jedi. Lahko so priloga, samostojna jed ali sladica. Poznamo vlečene, pečene, kuhane ... tokrat pa so nam v Društvu podeželskih žena Ilirska Bistrica pripravili kvašene štruklje, ki so "znamenitost" na Primorskem.

Slovenska
Pregrešno dobra slovenska jed
Znamenita slovenska jed na žlico

Prekmurski bograč je na prvi pogled zelo preprosta jed. A temu ni čisto tako: priprava je dolgotrajna in zahteva ogromno potrpežljivosti. Prekmurci radi povedo, da ima skoraj vsaka gospodinja svojo različico priprave te okusne jedi na žlico, prav tako naj bi ji domala vsaka dodala kakšno povsem svojo skrivno sestavino. Ker bograč to svobodo pač omogoča. O tem, kateri je potem na koncu najboljši, odločajo bodisi sodniki na tekmovanjih, bodisi jedci, ki pridno praznijo kotel, v katerem je pripravljen.

Slovenska
Znamenita slovenska jed na žlico
Tako se pravilno pripravi dunajski zrezek!

V nemško govorečem prostoru je skorajda ni gostilne ali restavracije, v kateri na meniju ne bi našli znamenitega dunajskega zrezka. Skozi stoletja je tanek, v maščobi ocvrt paniran zrezek iz teletine postal priljubljena jed vseh generacij. Sodi med najbolj znane specialitete dunajske kuhinje, čeprav naj bi v resnici izhajal iz Italije. In ne, svinjskemu ocvrtemu zrezku ne smete reči ''dunaj'c'', vas bodo podučili Avstrijci.

Po poteh znanih jedi
Tako se pravilno pripravi dunajski zrezek!
Kruh, kot so ga pekle naše babice!

Peka z drožmi je del naše tradicije. Tako so kruh in druge kvašene dobrote pripravljale naše babice, ko na trgovskih policah še ni bilo mogoče dobiti kvasa. Z Anito Šumer, mojstrico peke z drožmi in avtorico knjige Drožomanija, smo se pogovarjali o tem, kako se lotiti peke in na kaj moramo pri pripravi paziti.

Slovenska
Kruh, kot so ga pekle naše babice!
Kruh, ki prinaša srečo v zakonu

Ženin in nevesta, svati in bosman - brez tega stoletja ni bilo prekmurske poroke. Bosman je obredni kruh podolgovate oblike, pleten iz kit in okrašen s cvetjem. Prvič je omenjen v 17. stoletju in od takrat je bil osrednji predmet poročnega praznovanja. Z njim so ponekod plesali, nekje uprizorili lažni krst otroka. Običajev je toliko, kot je gospodinj, ki so ga pripravljale. Danes ga peče le še peščica, saj je kruh izpodrinila torta. Ekipa oddaje Svet na Kanalu A se je odpravila v Malo Polano v zadrugo Pomelaj, v kateri so obudili ta stari običaj.

Okusno je v oddaji Svet
Kruh, ki prinaša srečo v zakonu
To je božansko dobro!

Prekmurci se ponašajo s številnimi kulinaričnimi specialitetami, še zlasti ponosni pa so na svojo tradicionalno sladico - prekmursko gibanico. Pravijo, da ima v Prekmurju skorajda vsaka gospodinja svoj recept, ki se prenaša iz roda v rod, vsem pa je skupna "osnovna zgradba", sestavljena iz krhkega dna in zaporedja bogatih nadevov, ki s svojo barvitostjo dajejo izdelku tipičen videz in pravo mikavnost. Res je, da priprava tradicionalne prekmurske specialitete zahteva spretnost, čas in natančnost, a ko vam bo uspela, ste lahko ponosni nase. V nadaljevanju vam razkrivamo recept, ki zagotavlja slasten rezultat, hkrati pa vas vabimo, da sodelujete v nagradni igri in z nami delite svoje skrivnosti dobre gibanice.

Moja mama kuha bolje!
To je božansko dobro!
Slovenska jed, ki se vedno postreže topla in nikoli ne reže!

Rahla, mehka in omamno dišeča – taka je prava belokranjska pogača, ki jo vedno postrežemo toplo in je nikoli ne režemo, temveč lomimo oziroma trgamo po poševno zarezanih črtah. Gre za tradicionalen slovenski proizvod, ki od leta 2001 dalje sodi med zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila z označbo tradicionalnega ugleda. Nekoč so jo pekli predvsem v vinorodnih okoliših, saj se odlično poda k vinu in mesnim jedem, danes pa si jo lahko privoščimo praktično kjerkoli in kadarkoli. Rabimo samo malo moke, kvasa in vode ter ščepec izbranih začimb. In zabava se lahko začne!

Okusno je v oddaji Svet
Slovenska jed, ki se vedno postreže topla in nikoli ne reže!
Tradicionalne slovenske jedi

Med najbolj znane slovenske jedi zagotovo sodijo potica, žganci, gibanica, štruklji, žlikrofi, jedi iz kislega zelja in različne pogače. Meso je bilo včasih na mizi le ob posebnih priložnostih, goveja juha, pečenka in pražen krompir pa so tudi danes sinonim za klasično slovensko nedeljsko kosilo.

Slovenska
Tradicionalne slovenske jedi
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
ISSN 2630-1679 © 2024, Okusno.je, Vse pravice pridržane Verzija: 657