Čeprav so grški jogurt prvotno izdelovali iz ovčjega mleka, je danes popularen tudi tak, ki je narejen iz kravjega mleka. Pri njegovi izdelavi se s postopkom odcejanja odstrani sirotka. Pravi grški jogurt je gost, kremast in nekoliko bolj masten od našega jogurta. Dober "približek" dobimo tudi z odcejanjem navadnega gostega jogurta.
Pripravimo si večjo skledo, na katero namestimo gosto cedilo. Na cedilo položimo sterilno krpo ali široko gazo. Nato v cedilo stresemo jogurt. Pustimo, da se jogurt približno dve do tri ure odceja (odvečna tekočina bo odtekla v skledo).
Po dveh do treh urah vsebino v cedilu dobro premešamo in pustimo še kakšno uro, da odteče še malo tekočine. Postopek po potrebi ponavljamo, dokler na cedilu ne ostane gost, kremast jogurt.
Jogurt nato iz cedila predevamo v kozarčke, ki jih tesno zapremo in shranimo v hladilnik.
Grški jogurt lahko pripravimo tudi tako, da jogurt stresemo na cedilo in čez noč postavimo v hladilnik.
Pripravljen jogurt lahko prelijemo z medom, zmešamo s svežim ali posušenim sadjem, oreščki ipd.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 0 KJ | 0 KJ | 0 % | 0 % |
| 0 kcal | 0 kcal | 0 % | 0 % | |
| Beljakovine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 0 g 0 g | 0 g 0 g | 0 % | 0 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 0 g 0 g | 0 g 0 g | 0 % 0 % | 0 % 0 % |
| Vlaknine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0 mg | 0 mg | ||
| Magnezij | 0 mg | 0 mg | ||
| Kalij | 100 mg | 0.25 mg | ||
| Kalcij | 100 mg | 0.25 mg | ||
| Fosfor | 0 mg | 0 mg | ||
| Cink | 0 mg | 0 mg | ||
| Selen | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin A | 0 iu | 0 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kcal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
